Na tem velikem prvenstu so se samo border colliji pomerili v različnih disciplinah - agilityu, obidiencu, dog dancingu, razstavi, paša pa je bila žal odpovedana. Sašo je bil povabljen kot sodnik v agilityu. Sama pa sem se odločila, da našega Capija prijavim na pašo in na razstavo. No, če prvega ni bilo pa je razstava bila.
IBCC je potekal v velikem konjeniškem kompleksu. Da je na lokaciji prisotnih skoraj 800 border collijev naenkrat sploh ni bilo videti. Presenetilo me je, da je bilo včasih precej glasno, saj nisem vajena lajajočih in kot volk zavijajočih border collijev. Sam center je imel dovolj zelenih površin za sprehode, dovolj vode za pse, dovolj sence in pa, kar je bilo najbolj pomembno, v restavracijo, kjer smo se lahko ohladili, so psi lahko hodili brez težav. Tako sva s Capijem velik del sobote preživela na relativno hladnem, medtem ko so zunaj psi tekmovali v agilityu pri 40 stopinjah!
Že v soboto, 3.8.2013, je potekal strokovni seminar o standardu border collija, ki sta ga vodila Ross Green (psarna Fyken, UK) in Jo Ratcliffe (psarna Arrodare/Grandver, UK). Jo je nekako kriva za to, da so border colliji prišli v Italijo, saj je pred dobrimi 20 let prodala prvega border collija znanemu pasjemu trenerju, kaskaderju in vzreditelju Massimu Perli. Zanimivo je, da potomce tega psa najdemo tudi v Sloveniji. Seminar me je prijetno presenetil, saj je bil izpeljan strokovno, s slikovnimi podlagami in video posnetki. Presenečena sem bila, ko sem znotraj tega našla tudi nekaj prednikov naše Oli in Capija. Še bolj sem bila ponosna, ko so bili izpostavljeni kot psi, ki so pustili pomemben pečat v vzrej border collijev. Veselilo me je, ker sem dobila potrditev, da razumem pasmo. In, kar je bilo še bolj pomembno, dobila sem kar nekaj novega znanja.
V nedeljo 4.8.2013 je šlo zares. 45 borderjev se je postavilo na pogled sodnici Katrini Rettie (sodila je samce) in Rossu Greenu (sodil je samice). Capi se je kljub vročini lepo predstavil in obnašal tako, kot se spodobi. Opis, ki ga je podala sodnica, je bil popoln odraz tega, kaj se prednosti Capija in kje bi lahko bil boljši. Podelila mu je odlično oceno in pa CAC. Ta CAC je verjetno vreden več kot velike zmage, saj je CAC, podeljen na specialni razstavi, nujno pogoj za osvojitev naziva "prvak Italije v lepoti". In prav mogoče je, da si bomo vzeli čas in dokončali začeto. Poleg tega si je prislužil še naziv najlepšega delovnega psa na razstavi. Zares sem bila vesela.
A na koncu sem bila žalostna. Videla sem, da je bilo nekaj psov v boksih po veliko streho. V poznih popoldanskih urah, ko se je sonce začelo spuščati, pa so ti psi ostali na soncu... ena od njih, črnobela borderka Izabela, je poginila. Žal sem imela smolo, da sem jo našla istočasno, kot njen lastnik. Ni ji bilo pomoči. Lastnika je odpeljal rešilec. Sama pa sem senjala črnobelo bitje, ki jo moralo umreti zaradi - nesrečnih okoliščin in maromalnosti - več kot mesec dni. Čeprav nisem bila ne kriva ne odgovorna se še danes sprašujem - bi lahko preprečila?